APDEJT.si

Zunanji minister Winston Peters je na Generalni skupščini ZN sporočil, da Nova Zelandija zaenkrat ne bo priznala palestinske države, pri čemer je kot razloge navedel tekočo vojno, nadzor Hamasa nad Gazo in nejasnost glede povojnih načrtov. Peters je poudaril zavezanost Nove Zelandije rešitvi z dvema državama in pozval k prekinitvi ognja ter več pomoči za Gazo, obenem pa napovedal novo humanitarno pomoč.

Iran je uradno napovedal, da je poklical svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva na posvetovanja, pri čemer je obtožil evropske sile zlorabe mehanizma za reševanje sporov.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Iran je zagrozil, da bo prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), če bodo Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti državi. Iranski predsednik je poudaril, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja, generalni direktor IAEA pa je potrdil, da Iran trenutno nima jedrskega orožja in da so njihovi jedrski programi miroljubni. Iranski uradnik za jedrsko energijo je kritiziral Zahod po ponovni uvedbi sankcij Varnostnega sveta ZN in napovedal, da bo Iran sledil svoji jedrski poti. ZN naj bi ponovno uvedli obsežne sankcije proti Iranu zaradi spornega jedrskega programa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump zdaj verjame, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija, ob podpori Evrope in Nata. Medtem pa je v ZDA potekalo srečanje med Trumpom in argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem med zasedanjem Generalne skupščine ZN.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bo novembra glasovala o udeležbi Izraela na Evroviziji 2026 na Dunaju. Več držav je izrazilo nasprotovanje udeležbi Izraela, nekatere pa so zagrozile z bojkotom.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Vrsta držav, med njimi Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Portugalska, Španija, Irska in Norveška, je priznala Palestino kot državo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je med konferenco Združenih narodov v New Yorku napovedal, da bo tudi Francija priznala Palestino kot neodvisno državo, kar je označil za nujen korak k miru. Belgija, Luksemburg, Malta, Andora, San Marino in Monako so sledili zgledu med zasedanjem Združenih narodov v New Yorku. Medtem ko nekateri v tem vidijo simbolno politiko, drugi menijo, da gre za prelomnico.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na konferenci v New Yorku napovedal, da bo Francija priznala Palestino kot neodvisno državo, kar naj bi bil nujen korak na poti k miru. Pred tem so Palestino priznale že Kanada, Velika Britanija, Avstralija in Portugalska, medtem ko je Belgija tudi nakazala to možnost. Priznanje Palestine s strani treh držav G7 bi predstavljalo simboličen mejnik, vendar se zdi, da je palestinska država še vedno zelo oddaljena.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izrazil trdno zavezanost krepitvi odnosov med Severno Korejo in Kitajsko. To je storil v odziv na čestitko kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob obletnici ustanovitve Severne Koreje. Kim je izrazil hvaležnost za kitajsko podporo med nedavnim obiskom v Pekingu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala palestinsko državo, s ciljem pospešiti mirovni proces med Izraelom in Palestino. Macron je pozval tudi k izpustitvi 48 talcev, ki jih zadržuje Hamas, k ustavitvi vojne in nasilja ter k preprečitvi nadaljnjega begunstva prebivalstva.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.